Operativna organiziranost gasilskih enot mora zagotavljati stalno operativno pripravljenost gasilskih enot za izvajanje javne gasilske službe. Usklajena mora biti z merili za razvrščanje in opremljanje gasilskih enot. Pri tem moramo vztrajati na njihovi ustrezni kadrovski popolnitvi in opremljenosti. Gasilske enote, ki kadrovsko ne izpolnjujejo zahtev meril, jih morajo v zakonskem roku dopolniti. V kolikor jim to ne uspe, se ustrezno prekategorizirajo v nižje kategorije. Pri prekategorizaciji gasilskih enot v kategorijo 1a se mora zagotoviti pokrivanje teritorija skupaj z višje kategorizirano gasilsko enoto.

Zavzemati se moramo za izdelavo in posodabljanje operativnih načrtov. Doseči moramo, da bodo izdelani na vseh nivojih - gasilskih društev, občin in gasilskih zvez. Sestavni del operativnih načrtov so načrti aktiviranja gasilskih enot, ki morajo biti izdelani in tekoče vzdrževani. Upoštevati morajo prioriteto aktiviranja gasilskih enot. Najprej se aktivira domača gasilska enota, v primeru zahtevnejših požarov (požari stanovanjskih in industrijskih objektov ter drugi zahtevnejši požari) pa domača in hkrati osrednja gasilska enota. Pri velikih prometnih nesrečah, v kolikor je to potrebno glede na nastale razmere, se hkrati aktivira domača in gasilska enota širšega pomena, pri nesrečah z nevarnimi snovmi pa hkrati enota širšega pomena in osrednja gasilska enota občine, kjer je nastala nesreča. Pri aktiviranju je potrebno upoštevati načelo postopnosti in racionalnosti uporabe sil.
V predhodnem Kongresnem obdobju smo, skupaj z državnimi organi, uspeli realizirati sklep, da lahko nižje kategorizirane gasilske enote aktiviramo kombinirano - s sirenami za javno alarmiranje in s pozivniki. Izdana je tudi uredba, ki natančno določa znak za aktiviranje gasilskih enot preko siren za javno alarmiranje. Uzakonjeno je, da bo država postopoma prevzela celoten sistem javnega alarmiranja. Naša naloga je, da dosledno pripravimo in izvajamo načrte aktiviranja gasilskih enot.

Nadaljevali bomo s pripravo skupnih Pravil gasilske službe prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Pripraviti jih moramo v skladu z izhodišči, določenimi z Zakonom o gasilstvu. Nato bomo pripravili še interna pravila za prostovoljno gasilstvo, ki bodo urejala področja, ki v skupnih pravilih ne bodo opredeljena.
Kljub velikim naporom imamo še vedno odprto področje statusa prostovoljnega gasilca in njegove odsotnosti z dela v času opravljanja javne gasilske službe. To ostaja tudi v bodoče naša prioritetna naloga. Skupaj z državnimi organi moramo prostovoljnemu gasilcu zagotoviti ustrezne pogoje za opravljanje javne gasilske službe. Pri tem morajo operativni vodstveni kadri poskrbeti za tako organizacijo operativne pripravljenosti, ki bo upoštevala delovne obveznosti posameznih gasilcev in jih v času njihove obveznosti ne bodo vključevali v sestav dežurne operativne enote. Za večje intervencije, ki bodo zahtevale vključevanje tudi tistih operativnih gasilcev, ki imajo v času intervencije delovne obveznosti, pa mora država z delodajalci najti ustrezne rešitve, ki bodo omogočale odsotnost gasilcev za opravljanje javne gasilske službe. Pri tem ne sme biti ogroženo delovno mesto gasilca.

Za opravljanje intervencij ob velikih požarih ter naravnih in drugih nesrečah smo v skladu s sklepi predhodnega Kongresa uspeli zagotoviti sistemsko pokrivanje stroškov udeležbe gasilskih enot na intervencijah izven domače lokalne skupnosti. Naloga v naslednjem Kongresnem obdobju je organizacija pomoči gasilcev za izvajanje nalog intervencije izven domače občine, v skladu z državnim načrtom, ki ga je za aktiviranje gasilskih enot potrebno razširiti na vse velike intervencije, ne le za velike požare v naravi.

Jasno se moramo opredeliti, da je gasilska organizacija samostojna gasilska organizacija, ki ima z lokalno skupnostjo sklenjeno pogodbo o opravljanju javne gasilske službe. To pomeni, da mora gasilska enota, ki se odloči za pomoč izven domače lokalne skupnosti, zagotoviti ustrezno operativno pripravljenost v domači lokalni skupnosti, ne potrebuje pa soglasja župana za odhod na intervencijo v drugo lokalno skupnost. Načelo medsebojne pomoči gasilcev je eno od ključnih načel gasilske organizacije in je povezano tudi s samostojnostjo gasilske organizacije.

Za vodenje velikih intervencij velikih naravnih nesreč bomo pri Gasilski zvezi Slovenije tudi v bodoče razvijali predvidoma dva štaba, ki se bosta aktivirala v primeru velike gasilske intervencije. Načrtno se bosta pripravljala in usposabljala za vodenje velikih intervencij za določene vrste nesreč (veliki požari v naravi, poplave, potresi).

Za delovanje štaba bo v naslednjem Kongresnem obdobju na nivoju države kupljeno večje poveljniško vozilo PV-2, locirano v IC na Igu. Vozilo se bo uporabljalo za usposabljanje gasilcev in za vodenje velikih intervencij.

V naslednjem Kongresnem obdobju moramo zagotoviti, da bodo vsi gasilci, ki izvajajo javno gasilsko službo, v skladu z merili opravili zdravstvene preglede, določene s Pravilnikom. Do konca Kongresnega obdobja moramo pripraviti pogoje, da bodo gasilci, ki izvajajo notranje napade, opravili usposabljanja za izvajanje le-teh.

Pri organiziranju in delovanju gasilskih enot bomo tudi v bodoče vztrajali na samostojnosti gasilske organizacije in na lastnem sistemu vodenja. Širše bomo delovali kot sestavni del sistema sil za zaščito in reševanje.